Jesenski del gorskotekaške sezone

Jana Bratina počasi zaključuje letošnjo sezono gorskega teka, ki je bila zanjo več kot odlična. Tako se je po krajšem pripravljalnem obdobju udeležila gorskega teka na Storžič (Storžič Vertical Kilometer), katerega značilnost je v čim krajšem času premagati 1000m nadmorske višine. Tekmovalke in tekmovalci so zaradi izjemno zahtevne proge štartali posamično v časovnem razmiku. Nekoliko Preberite več o Jesenski del gorskotekaške sezone[…]

Rekordnih 12 ur Šmarne gore!

22x se je na Šmarno goro v 12 urah povzpel David Kadunc – AVI, gorski tekač in organizator 5. prireditve “12 ur rekorda Šmarne gore“. S tem je izboljšal lanski rekord 21 vzponov Ivana Šavsa. Nova magična meje je postavljena tudi v ženski konkurenci, kjer sta po 16 vzponov opravili Marjeta Gomilšak in Marija Trontelj. Najmlajši udeleženec je štel 10, najstarejši pa prek 70 let!

Sledi kratko poročilo o doživetjih s te ultramaratonske preizušnje, ki sva se je udeležila tudi dva predstavnika Ad-venture.si; Jana Bratina in Aleksej Dolinšek.

Vse skupaj se je začelo sredi tedna, ko sem na spletu po naključju našel obvestilo o tej nenavadni prireditvi. Tradicionalno je namreč najavljena tik pred zdajci, ponavadi ne več kot teden dni prej. Hopla, lokacija je ugodna (blizu), štartnine ni, nekaj smo v zadnjem času hodili…zakaj pa ne? Hitro sem prepričal še Jano in “posel” je bil sklenjen. Tako dolgega tekaškega treninga ali tekme še zdaleč nisva planirala in sploh nisva vedela, kaj naj od sebe pričakujeva. Jana je sicer v teku “gor zrasla”, jaz pa sem pred dobrima dvema mesecema pričel redno teči. Moj najdaljši tek do sedaj 3 ure in le okoli 900 višinskih metrov. Sedaj pa 12 ur in med 4.000 in 7.000 višinskimi metri vzpona, katerim seveda pritiče enaka količina vratolomnega spusta… Ni računice. Ampak k sreči tudi časa za veliko razmisleka ni bilo, že je bil tu petek in oba sva zopet delala do poznih večernih ur. Cel dan na nogah, potem za 1,5h spat (meni seveda ni uspelo zatisnit očesa) in “bujenje” ter odhod na štart, ki je tradicionalno ob 2. uri zjutraj! Bolj neugodna ura vsaj zame ne obstaja, je pa res, da je prireditve tako konec že za kosilo in imaš še kaj od dneva. Hja, če nisi popolnoma uničen! In kaj drugega seveda ni bilo pričakovati… […]