Na povabilo Sandija Bayerja, šestouvrščenega na letošnjem DOS-u, sva se z Aleksejem udeležila njegove predstavitve te ultramaratonske dirke. Prireditev je potekala v prijetnem ambientu hostla Situla v centru Novega mesta. Sprva sva bila z Aleksejem zaskrbljena glede udeležbe,vendar se je do 21h nabralo kar lepo število obiskovalcev. V sproščenem vzdušju je svojo izkušnjo že tretjega DOS-a predstavil najprej Sandi, nato pa se je predstavila še njegova ekipa. Bilo je zanimivo spet ‘obujati spomine’ in se vživeti v njihova pripovedovanja in zgodbe z dirke. Mislim, da so tudi obiskovalci uživali ob besedah teh neverjetnih ljudi, ki se podajajo na takšne ekstremne preizkušnje.
Tudi Aleksej, gost večera, je imel priložnost spregovoriti o našem DOS-u. Mislim, da je lepo povzel zgodbo teh 1200 kilometrov! Oba, Sandi in Aleksej sta naštevala predvsem lepe, pozitivne trenutke dirke. Tudi na vprašanja publike o krizah, ‘trpljenju’ med dirko nista bila kaj prida zgovorna – bili so, vendar je vedno znova treba naprej, vrteti pedala, najti motivacijo, slediti cilju. Cilj pa je z vsakim kilometrom bližje. Sploh v družbi krasne ekipe, kot sta oba poudarila.
Po številnih vprašanjih je beseda nanesla tudi na trenutno najbolj odmevno ultramaratonsko preizkušnjo po Ameriki – RAAM in na izzive, ki jih načrtujeta oba kolesarja. Sandi je bil precej odločen, da ostaja znotraj meja Slovenije, medtem ko za Alekseja to vsekakor ne velja. Povedal je, da ga stvar vedno bolj zanima. Drzno? Ne, sanje so sanje in brez njih ne moreš!
Za konec je za vse obiskovalce potekalo še nagradno žrebanje, skupinsko fotografiranje, Sandi je podelil tudi nekaj avtogramov svojim navijačem… Zanimanje je obiskovalcem zbudila tudi Zockra – nenavadno kolo, ležeči kolesar – tega ljudje ne vidijo vsak dan!
Večer je tako minil v prijetnem pogovoru, prijazni postrežbi, zanimivih zgodbah, predvsem pa v družbi krasnih ljudi. Ljudi, ki navdihujejo s svojo voljo, predanostjo in pravo energijo. Hvala Sandiju in vsem, ki so pomagali pri dogodku.
Jana
Lepu 🙂