Veseli december je tu! Da ne bo pomote-niso ti dnevi le za sprehode po “okrancljanih” ulicah in posedanje ob kuhanem vincu! Tisti, ki smo si za prihodnje leto zopet zastavili nekoliko “nore” cilje, se udejstvujemo še kje drugje 🙂
Na hitro opišem kaj se je z AD-venture teamom dogajalo v preteklih tednih. Pred prvim resnim snegom smo jo mahnili na Kum oz. “Zasavski Triglav” kot mu nekateri pravijo. Pot čez Matco je vse prej kot ravna, zato korajža velja, tako tudi piše na skali ob poti! Naš Nejc je izkoristil še zadnje proste dni, sedaj pa je pričel z resno službo-želim mu vso srečo in veselje pri delu!
Kmalu zatem sem jo ucvrl v Kalabrijo, na mladinsko izmenjavo s kulinarično tematiko-tudi jesti je treba in tisti malce bolj aktivni včasih pojemo celega “vola” in še kaj za povrh! Vse to je bilo še pred grozljivo tragedijo, ki se je prejšnji teden pripetila kolesarjem v Lamezia Terme-ravno tam kjer sem se potikal tudi sam. Južna Italija,…to
so drugačni kraji kot pri nas. Lepi in zanimivi, za cestne kolesarje pa precej nevarni, kot se je žal tudi izkazalo. Ker kolesa nisem imel sabo, sem si proste urice krajšal s tekom po peščenih plažah, pri prijetnih 20°C! Ob povratku domov pa…
…skoraj pol metra snega in temperature pod lediščem! Ja kaj čmo, saj nič ne mormo. Kolo je tako lepo počivalo v kolesarnici, tekaške smuči pa so okusile sneg na Pokljuki. Seveda je naključje tako hotelo, da smo se našli še s prijatelji in je bilo takoj bolj veselo! Čas našega obiska Pokljuke je sovpadal še s testiranjem vrhunskih tekaških smuči in takoj so nas zastrupili! Še to!!
Takole na kratko. Sedaj ko sem se lotil tega pisanja vidim, da se je v resnici kar dosti dogajalo, pa še bi lahko našteval. Sedaj pa moram končati, je treba “kuhanca” odstavit 🙂
lepa Aleksič, torej si zagnal ciklus priprav 🙂 mi smo tudi nabavli tekaške dilce 🙂