Je bilo kakšen mesec ali dva nazaj, ko nam je Jana poslala mail, da bi šli na tek trojk. Vabilu se je najprej odzval Nejc, kasneje pa še jaz. Ideja je bila, da bi tekli na 29 km, a smo se kasneje, po treningu Jane in Nejca po daljši trasi, odločili za 12,5 km.
Kakšnih posebnih skupnih priprav in načrtov nismo imeli, enostavno je treniral vsak zase, tako da smo se le na predvečer teka slišali in dogovorili za zborno mesto.
Dobili smo se danes, eno uro pred štartom v Rožni in se s tekom čez Tivoli ravno prav ogreli do štartnociljnega prizorišča, kjer je bila gneča že precejšnja. Nekako smo se preko ograje »zgnetli« med množico tekačev. Takrat smo si po moje vsi želeli, da čimprej slišimo pok štartne pištole, saj smo bili kot sardine v konzervi. Ko nas je povezovalec prireditve pozval, da z bučnim aplavzom nagradimo vse prisotne, nismo mogli ploskati, tako smo bili stisnjeni.
Uradno število prijavljenih trojk je bilo 1463 na 12.5 km in 199 na 29 km.!
Končno smo dočakali štartni pok in začelo se je. Jana, naju je z Nejcem pogumno vodila skozi množico tekačev pred nami in po kakšnem dobrem kilometru smo si že nekako utrdili položaj in začeli z borbo. Po dobrih treh kilometrih se je pričel vzpon na Golovec. Tu zadeva postane malce resnejša – kisika kar naenkrat ne moreš več spraviti v pljuča kolikor bi si ga želel, noge postanejo težje in tudi razmak med samimi člani trojk se poveča. Klanec se vmes hinavsko položi, tako da smo vsi mislili da ga je že konec, nakar se izza ovinka prikaže nova strmina. Šele na granitnih kockah sem bil prepričan, da sedaj sledi le še spust in dobra 2 kilometra ravnine do cilja.
Kakih 200 metrov pred ciljem smo se vsi trije, z Jano v sredini prijeli za roke. Sledil je neverjeten finiš, pri katerem ni veliko manjkalo, da bi se kdo zaradi hitrih in dolgih korakov spotaknil ( po vsej verjetnosti bi bil to jaz ). Vse se je srečno končalo in tako smo z časom 51 minut in 19 sekund, prispeli v cilj. Od 528 nastopajočih mešanih trojk, smo pristali na 7. mestu.
Z rezultatom smo bili vsi trije zadovoljni. Vzdušje ob sami trasi, predvsem pa na cilju, je bilo fenomenalno. Velika množica navijačev je bodrila vse tekmovalce, tako da te zadnjih nekaj sto metrov kar ponesejo v cilj.
Poleg naše ekipe »NO PAIN, NO GAIN« se je teka trojk na enaki razdalji udeležil tudi Vasko z ekipo »PROTOKOLARCI«, katerega tek, ste lahko v živo spremljali preko naše spletne strani. Vasko, čestitke za tek in nošnjo GPS oddajnika !
Sledila je analiza ob pivcu na toplem sončku, na kateri smo že kovali načrte za prihodnje podvige. A vse to nas čaka po DOS-u … kjer pa bo RAZSTUR ( tako ima namreč Aleksej zapisano v svojem planu treninga ).
Se vidimo,
Mare