Že nekajkrat sem imel v načrtu “naskok” na posavsko kraljico, pa je vedno kaj vmes prišlo. Danes pa je le uspelo, po naporni borbi, moram reči. O vremenu raje nebi izgubljal besed, pa jih žal spet bom. Severovzhodnik, ki pošteno vleče že celih 5 dni res ni v pretirano pomoč. Še posebej pri temperaturah -5°C na vrhu. Za tiste, ki Lisce s kolesarske strani še ne poznate, navržem še osnovne podatke – vzpon na Lisco (945m): 9,5km 700 v.m. iz vasi Breg, največji naklon (baje) 24%. Moram priznati, da sem se kar namatral. Posebne preglavice sta mi povzročala pesek in led na cestišču, tako da je kolo prav lepo zdrsavalo v ključnih trenutkih. Med spustom tudi dvojne rokavice niso pomagale in precej hudo je zanohtalo, tako da sem se odmrznil šele v vaškem bifeju v Loki pri Zidanem Mostu.
Pogoji za trening so res pasji, za naslednje dni pa se obeta samo še hujše. Že sem razmišljal o skoku v Istro, vendar kaj, ko tam ni pretirano boljše. Pri temperaturah okoli ničle pa so treningi daljši od 100 ali 120km, vsaj zame, že čista norost. Izgleda, da bo treba spet za kak čas na trenažer in fitnes.
Eejit!
Hja to varjanto sem jaz udaru pred 2 letoma. Že proti vasi Lisce je speljanih par lepih ovinkov z zanimivim naklonom. Tabla 24% pa ti kar vzame malo volje. Ej čestitam da se v takem vremenu voziš. Ko se spomnem par voženj pozimi s kolesom me zmrazi. Fajn treniri še naprej.