Kirgizija 2011

Aleksič me je prosil, da napišem nekaj vrstic o prihajajoči alpinistični odpravi v Kirgizijo. Tja se nas odpravlja devet, plezanja in smučanja željnih osebkov, ki iz meni in drugim še nepojasnjenih razlogov uživajo v matranju in zmrzovanju v oddaljenih kotičkih našega ljubega planetka. Še več, nekateri celo pravijo, da je fajn:). Jap, svet je poln enih čudakov. Že Einstein je rekel, da sta samo vesolje in človeška neumnost neskončna. »In nisem prepričan glede vesolja,« je še dodal:).

Nekje znotraj rdeče oznake se skrivajo naši cilji

Dobro, dosta zajebancije, malo resnosti v razredu prosim. Kot že omenjeno, se odpravljamo na odpravo v Kirgizijo, ki bo trajala od 15. julija do 7. avgusta tega leta. Naš cilj je področje zahodnega Kokshaal-Too, ki je del gorovja Tien Shan. Omenjeni kuclji se nahajajo na južnem delu države, tik ob meji s Kitajsko. Za tiste, ki ste bolj geografsko nadarjeni, sledi natančnejši opis našega cilja. Področje zahodnega Kokshaal-Too (v prevodu pomeni to »Prepovedano območje«) pogorja je najbolj južna gorska veriga v Kirigiziji. Nahaja se v centralnem Tien Shanu med jezerom Issik-Kul in puščavo Takla Makan na meji med Kitajsko in Kirgizijo. Področje Kokshaal-Too meji na severu na reki Uzengu-kuush in Mjudjurjum, na jugu pa na reko Koshaal.

Hribi v eni izmed dolin okrog našega baznega tabora

Območje se bohoti z vrhovi do nekje 6000 metrov višine. Najbolj zanimivi oz. znani vrhovi so Kizil-Asker (5842 m), Kryla Sovjetov (5800 m), Pik Shmidt (5954 m, neosvojen), Pik Dankova (5982 m) Pik Chon-Turasu oz. Dzhaldash (5729 m), Pik Alpinist (5641 m), Pik Sergey Korolev (5816 m). Doline na tem območju posedujejo tipične alpske značilnosti, ledeniki so precej dolgi, ponekod imajo tudi več kilometrov dolge ledeniške morene. Snežna meja je nekje med 4000 in 4500 metrov.

Za vsakega se najde nekaj

Opisano območje v zadnjih letih doživlja povečan obisk, kljub temu pa je na voljo še veliko deviških sten in vrhov, ki čakajo na prve plezalce. Vsaj tako pravijo lastniki agencij, ki organizirajo odprave za nas zahodnjake, ki se nekako ne znajdemo v svetu švasanih črk, nomadov in pastirjev. Zaradi relativno skromnejših nadmorskih višin je območje primerno za hitre vzpone v alpskem slogu in predvsem nabiranje dragocenih izkušenj za višja gorstva. Glede na opisano je torej želja preplezati in/ali presmučati čim več sten ter stopiti na njihove osvojene in neosvojene vrhove. Člani odprave imamo različne cilje, nekateri želimo več plezati, drugo bodo več smučali. Kakorkoli, delovali bomo v navezah dveh ali treh plezalcev in poskušali čim bolje izkoristiti dane vremenske in snežno-ledne razmere v stenah. Moji osebni cilji so preplezati vsaj eno novo smer in ponoviti katero od obstoječih. Če se pa zraven spleza še kaka nova smer pa toliko bolje:).

Kako bo vse to potekalo? 15. julija se na Brniku zbašemo, skupaj z našo opremo, na letalo in upamo, da nas trezni pilot dostavi preko Istanbula v Biškek – glavno mesto Kirgizije. Po kratkem postanku in sestanku na agenciji, se bomo skupaj z opremo tokrat zbasali na 6WD tovornjak v upanju, da nas bo trezen voznik odpeljal proti mestecu Naryn, kjer bomo dokupili še zadnje dobrote za bivanje v bazi. Od tam pa zopet naprej proti kitajski meji in našemu baznemu taboru nekje na 3500 metrih, plus minus, tako čez palec na augenmas:). Zaradi lažje logistike in optimalnega izkoristka časa, ki nam bo na voljo, načrtujemo tudi postavitev ABC baze (na engleskom bi to značilo Advanced Base Camp) tik pod vznožji ciljev in sicer na višini nekje okrog 4400 metrov.

Nekje v teh dolinah bomo iskali svoje priložnosti za vzpone

Nato sledi mučni del odprave aklimatizacija imenovan, kjer bomo bili trdo bitko z razbijanjem v glavi, slabostjo, nespečnostjo in drugimi tegobami, ki obiščejo siromaka na takšnih višinah. Ko bo ta proces zaključen in zmaga naša, se bomo zapodili v hribe in poskušali dosanjati naše sanje (malo poetike more bit:)) ter se varno vrniti nazaj v bazo oz. domov. Tako, to je to. Enostavno. Aja, a sem pozabil omenit, da potrebujemo stabilno vreme za te naše hece? No, če nimate kaj bolj pametnega za počet, lahko darujete bogovom kak ples za vreme in tako prispevate ključni element k uspehu odprave. Mi vam bomo hvaležni, v bazi zna pasti tudi kak spontani aplavz, ko bomo družno navalili na večerjo ali zajtrk. Hvala vam. 🙂 In kakor pojejo Zmelkoowi »…ko bom prišu spet nazaj, bo tu topel sončen dan in bojo akacije cvetele in bo topel maestral, dvigal ženskam krila in nosu lase na obraz. In bomo isti kot smo vedno, ob pivu reševali svet…« Pivo torej, ko pridem nazaj:). Adijo.