Gorski maraton štirih občin – GM4o 2012

Članica ŠD Ad-venture.si Jana Bratina na državnem prvenstvu v gorskem maratonu osvojila odlično 2. mesto med članicami!

Po tem, ko sta se lansko leto Gorskega maratona štirih občin udeležila naša Mare in Poli, je padla odločitev, da se prihodnjič “zasedba” ŠD Ad-venture.si nekoliko okrepi. Neverjetno vzdušje ob progi, odlična organizacija, zelo zahtevna a lepa trasa gorskega maratona so nekateri izmed razlogov, da smo se letos na štartu pojavili kar štirje. Poleg Polija, ki je sedaj že “izkušen gorski maratonec”, še trije novinci; Jana Bratina, Aleksej Dolinšek ter Boštjan Tomplak.

Po celem tednu pravega “monsunskega” vremena, je sobota obetla krasen, jasen dan z visokimi temperaturami. Vedeli smo, da bo “peklensko” vroče še posebej na spustu z najvišje točke maratona “Čez Suho”-1760 mnv v Hudo Južno 350 mnv od koder se prične najhujši vzpon čez Durnik na Porezen. Vročina tekačem res ni prizanašala in tisti, ki so znemarili ustrezno hidracijo v dneh pred maratonom so imeli resne težave na progi. Na štartu se je pojavilo nekaj čez 250 tekačic in tekačev z enim samim, jasnim ciljem : s Petrovega Brda v Podbrdo, kjer jih na 38,5 kilometrih čaka  2.500 višinskih metrov vzponov prek Črne Prsti ter Porezna in 2.80o višinskih metrov spustov. Skratka preizkušnja telesa in duha katere najmaljša udeleženka je štela 18 let, najstarejši udeleženec pa 75! Toliko o tem, kaj smo sposobni, če hočemo.

Vsi člani ŠD Ad-venture.si smo uspešno in brez večjih težav pritekli v cilj, uspeh pa je z 2. mestom v kategoriji članic okronala Jana Bratina! Jani, ki je gorski maraton tekla prvič iskreno čestitamo ter želimo veliko uspehov v bodoče!

foto: A. Šorli, S. Alič, N. Pirc, D. Bratina, N. Flajs, A. Dolinšek, J.Bratina

In kako izgleda takšen tek iz “prve osebe”? Sam sem se na GM4o kot tekač podal prvič in se v zimskih mesecih na to preizkušnjo tudi resno pripravljal. Po teku 12h Šmarne gore pa sem imel določene težave z nogami in sem v teku povsem popustil. Zopet sem pričel teči 1 mesec pred gorskim maratonom, toliko, da so se noge vsaj za silo navadile na obremenitve pri teku čez drn in strn. K sreči je dobra aerobna osnova ostala in se za tovrstno kondicijo ni bilo bati. Maraton sem pričel zelo rezervirano in vsi “pajdaši” so mi pobegnili naprej. Ker sem imel narejeno natančno časovnico, kako hitro naj dosežem posamezno okrepčevalnico, sem se je (pametno) držal kljub odličnem počutju na samem začetku. Tako sem na najvišjo točko maratona pritekel že z rahlo prednostjo pred načrti in to prednost do konca spusta močno povečal. Kljub vsemu se je pričel poznati primanjkljaj tekaškega treninga ter še kar solidnega tempa-v zadnjih stegenskih mišicah sem pričel čutiti tisto “cukanje”, ki ponavadi ne pomeni nič dobrega… Tako sem ključni vzpon na Porezen zopet vzel z dobro mero previdnosti in srečno dosegel vrh. Na spustu so noge zopet nekako stekle in čeprav se tisti spust do cilja res vleče, niti ni bilo tako hudo. Dosežen čas pa razveseljiv; pol ure pod pričakovanim-torej odlično in brez resnih težav (beri:krčev) na progi! Vsekakor kaj takega nebi bilo mogoče brez odlične organizacije maratona; 18 okrepčevalnih postaj, ki so izjemno dobro založene ter postavljene na ključnih mestih, omogočajo optimalno prehranjevanje. Navijačev je bilo letos sicer nekoliko manj, vendar nič zato! Vzdušje je bilo prijetno in tiste urice so vsaj meni minile kot bi mignil… Na cilju pa najprej ohladitev v potoku-kako je prijalo!!Splošni vtis z maratona je odličen; razgledi na progi so res fantastični in zahtevnost proge pravi izziv za vsakogar. Se vidimo na GM40 še kdaj!

Aleksej D.