Včeraj se je z Goriškimi 200 km otvorila sezona brevetov. Kot se spodobi, se je pomladanskega ‘izleta’ na morje udeležilo tudi naše društvo. Jure se je pridružil hitrejši skupini pred nama, midva z Aleksejem pa sva vozila nekoliko bolj zadaj. Začetek je bil kar svež, vendar nas je kmalu ogrel klanec in divja bitka z burjo. Vihrala je celo pot po Krasu, kjer so nas preizkušali tudi številni klančki in spusti. Če naj bi bil to ravninski brevet, prvih 70 km vsekakor ni bilo lahkih. Sicer se je potem cesta res začela ravnati, toda kaj, ko je proti nam še vedno pihala močna burja. Začeli smo kolesariti v manjših skupinah; midva z Aleksejem sva potem do konca breveta peljala v družbi dveh novopečenih randonerjev. 
Naša skupina je bila precej zanimiva – Aleksej na starodobniku, Mitja na specialki, meni pa se je tokrat v konkurenci gorskih koles pridružil še Marko. Skupaj smo se prebili čez najhuje in končno prispeli do Palmanove – od tam naprej mi je bil užitek kolesariti. Dan se je začel popoldansko barvati in kilometre smo pridno puščali za seboj. 
Tik pred slovensko mejo pa nas je čakalo še nekaj klanca. Čestitke organizatorju, ker je tako ‘zvito’ speljal traso, da smo se zadnji 2 uri le izmikali tablam za Gorico. Kljub temu pa je bil ves trud zagotovo poplačan s čudovitimi razgledi na Brda in dolino. Še zadnji vzpon na Sv. Florijan, poslednji sončni žarki in le še spust do Gorice, na cilj.Hvala, družba, za prijeten dan in za ‘rezanje zraka’. Se vidimo na novi ‘brevetarski’ preizkušnji!
Jana
