Slovenska ženska štafeta na Dunaju pobrala zlata odličja!
‘Živjo, Jana, maš čas v nedeljo?’ me Mare kliče v ponedeljek. Da tri punce iščejo četrto članico ekipe, ker je ena tik pred zdajci odpovedala. Menda grejo kar po medaljo.
In smo šle. 4 babe. Med potjo že preračunavamo, kakšne čase bomo tekle in kaj to pomeni glede na lanske rezultate. Punce resno mislijo! Ko prispemo na Dunaj, gremo najprej prevzet štartne številke. Ogromen prostor, množica ljudi, velika ponudba tekaške opreme, plakati Haileja Gebrselassija – skratka, vse v znamenju velike tekaške prireditve. V hotelu odložimo stvari in se s podzemno odpeljemo na mesta, kjer bodo potekale predaje štafet. Nato še ‘carbo-loading’ s pašto, zadnji posveti in počitek…
Budilk nismo rabile, ker smo se vse zbudile že ob 6h in komaj čakale, da mine trema in se vse skupaj začne. Začela je Katja – štartala je takoj v naslednjem box-u za najboljšimi. Po 16 km je štafeto predala Karmen, ki je pretekla nadaljnih 6 km. Naslednja sem štartala jaz. Malo sem preračunala, da sta pred mano punci dobro odtekli, kar je bila dodatna spodbuda, da so bili koraki hitrejši. Martina je odtekla še zadnjih 11 km. S Katjo, ki je prišla na zadnjo predajo, sva se odpeljali na cilj – tam je bila prava gužva. Hvalabogu se nam je uspelo najti, Martina nas je že čakala z novico, da moramo v prostor za podelitev, ker naj bi bile med prvimi 5 ekipami. Veselje je bilo še toliko večje, ko so nam organizatorji pokazali rezultate in naš odličen čas. Podelitev, čestitke, slikanje, čez kakšno uro pa že na poti proti domu.
Recept za naš uspeh je bil prav gotovo v naši usklajenosti, odličnih časih, vseh dobrih željah in pričakovanjih, pa tudi v bikovski trmi 🙂 Bilo je res pravo doživetje biti del množice 32000 tekačev! Ena izmed tekem, ki se je bom rada spominjala!
pozdrav, Jana