Prireditve

S kolesom za kolo; Ivana Gornik in Srečko Petkovšek sta s pomočjo dobrodelne akcije ponovno odkolesarila novim doživetjem naproti-s kolesi na ročni pogon!

Vožnja s kolesom je za marsikoga vir sprostitve, zdravja in dobrega počutja. Takšni užitki pa so mnogim ljudem žal nedostopni. To velja tudi za Ivano Gornik in Srečka Petkovška, obema je usoda spremenila življenje, saj sta zaradi nesreče pristala na invalidskih vozičkih. Toda življenja kljub temu ni konec in tudi invalidi se lahko ukvarjajo s športom.Kolesa na ročni pogon so v Sloveniji še redka, a omogočajo svobodo, možnost gibanja na svežem zraku in samostojnost. Tako kot vsa oprema za invalide, pa so ta posebna kolesa izjemno draga in večini nedostopna. Športno društvo Ad-venture.si se je zato odločilo, da Ivani in Srečku izpolni to veliko željo, ter jima pomaga pri pridobitvi koles na ročni pogon.

Srečko že kolesari

“Vsem dobrotnikom ter društvu Ad-venture.si sem neizmerno hvaležen,saj mi je ročno kolo spremenilo življenje na pozitivno. Moram povedat, da se od takrat čisto drugače počutim; bolj samostojno, saj se lahko zapeljem tja kamor z invalidskim vozičkom težko pridem in kjer nisem bil že 18 let, odkar sem paraplegik. Lahko se zapeljem v trgovino in se neomejeno gibljem po njej, še posebno po večjih centrih. Skoraj vsak dan grem pred Postojnsko jamo na parkirišče, kjer je lep prostor za neovirano kolesarjenje in skupaj z mojo partnerico kolesariva po urico do dve. Ravnokar sem se vrnil iz primorske,kjer sem bil z društvom paraplegikov Istre in Krasa v domu paraplegikov v Pacugu. Kolo imam vedno v avtu!”, navdušeno pove Srečko.

Ivana: “Spet kolesarim in moje navdušenje je nepopisno!”

Prvo veselje je bilo ob tem, ko je moj so-kandidat v dobrodelni akciji Srečko Petkovšek dobil svoje ročno kolo. Ni me motilo niti najmanj, da je prvi, saj mu
želim od srca, da mu kolo prinese ogromno športnih užitkov, sama pa sem bila
nadvse srečna že ob misli, da tudi mene čaka v kratkem to veliko veselje. Prva
vožnja je bila ‘probefahrt’ v Avstriji v kraju Ebbs, kamor sem odšla skupaj s Petrom Ostervernškom, ki je ‘izumitelj’ spletnega portala www.udobnoposvetu.si.

Vožnja je bila dolga kake 8 km in občutek je bil nepopisno lep. Da je možno na lastni pogon iti tako daleč (in seveda mnogo dlje) in kot sem nekoč zapisala, čutiti veter v laseh in imeti sonce v očeh je resnično nekaj dragocenega. Ko je človek na invalidskem vozičku je kar malce problem početi karkoli ‘aerobnega’. Če človek lahko teče, se lahko dobro prediha in se spoti kar je neizvedljivo z vozičkom, saj vendar sediš in si bolj kot ne v mirovanju, kljub temu, da roke delajo. Zadovoljno razglašam, da je ta problem povsem eliminiran ko se usedeš na handbike in oddirjaš. Spotiš se, pa kako. Eureka!!! Po tem času, odkar kolesarim, se počutim mnogo bolje, optimizma ne manjka, lahko se peljem vštric svoje 12-letne hčerke Staše, lahko se nadiham svežega zraka in nagledam pomirjujoče narave, mimo katere brzim. Znova kolesarim in moje navdušenje je nepopisno.

Ker je pridobitev tega kolesa tako nepričakovana, resnično verjamem v čudeže in v ljudi. Vsem polagam na srce, gibanje je zdravilo proti občutkom nemoči in nespečnosti in celi vrsti najrazličnejših težav. Vsem želim veliko sonca, svežega zraka, športnih užitkov in drznih podvigov! Kolesarski pozdrav!

Zahvaljujemo se vsem posameznikom, ki so s poslanimi SMS sporočili prispevali po 1€ za nakup obeh ročnih koles, podjetjem, ki so donirala velik znesek ter vsem kolesarjem, ki so z udeležbo na dobrodelnih kolesarjenjih prispevali v ta namen. Zahvala OZRK Trebnje, da so bile SMS donacije sploh mogoče, ter družbam Mobitel, Simobil ter Tušmobil. Nenazadnje, velika zahvala uvozniku ležečih in ročnih koles Udobnoposvetu.si, ki je priskrbelo najbolj ugodna in kvalitetna kolesa za Ivano in Srečka.