Malce nenavadno, če vse skupaj pričneš na Dolenjskem! In ravno po taki trasi sva jo z Juretom “užgala” pretekli petek popoldan. Vse skupaj z namenom nekakšne “generalke” pred odhodom na Pariz-Brest-Pariz.
Štiri je ura odbila, ko sva v Trebnjem pognala pedala. Najprej čez Bogenšperk nato pa proti prelazu Jezersko. Trda tema je že bila, ko sva dosegla njegov vrh in se v soju najinih svetilk spustila v Avstrijo.
Prav posebej zanimiv ta del poti ni bil, razen, da so naju presenetili precej dolgi in položni klanci. No, pa še dva mladoletna “ranndonerja”, ki sta prikolesarila s takšnimi mestnimi kolesi in na belanci prilepljenim na roke narisanim zemljevidom. Kaj točno sta imela v načrtu nama ni znano, škoda, da nisem slikal tistega zemljevida! 🙂
Pa je le ob cesti stala tabla za Arnoldstein in do Trbiža ni bilo več kaj dosti. Ker se cesta ves čas nekoliko vzpenja so do vrha prelaza Predel le še 4 serpentine in ob prvem jutranjem svitu sva se zopet znašla na rodni grudi. Nato pa prek Bovca, Kanala v Novo Gorico, prek Štanjela do Divače, Kozine hitro dol po črnokalskem bregu v Koper ter Izolo. 
Tako, pa je bilo konec te nočne odisejade, na kateri sva v točno 20 urah in 3 minutah napravila 432km in 4000 višinskih metrov. Mislim, da sva za PBP pripravljena!
lepa Aleksič 😉