Eden večjih vzponov, ki še stoji med nami in ciljem, je Vahta in boj se bo vsak čas začel. Ob postanku je bilo Aleksejevo levo koleno deležno profesionalne oskrbe in upamo, da mu do cilja ne bo povzročalo večjih težav.
Žal smo morali takoj po odhodu iz Novega Mesta narediti še en postanek ob cesti in dodatno prilepiti trakove čez koleno. Ta čas je Aleksej izkoristil za 20 minutni počitek v kombiju. Pravi, da zaspal ni, si pa je malo odpočil možgane.
V glavi že delamo prve izračune, kdaj bomo v Postojni in kakšen čas bomo lovili. Vendar kot je vedno znal povedati Jure Robič: “Nisi zmagovalec dokler ne prevoziš ciljne črte.”
Zato tudi za nas Dos še zdaleč ni prevožen in tudi ne bo, dokler ne prispemo v cilj.
1 misel o “Vzpon na Vahto”
Komentiranje je zaprto.
Saj boste prišli! Mate še dost časa. Langsam aber ziher :). Bravo Akelsej, še mal, pa bo!