Nekoč mi je prijatelj razlagal, kako je potrebno servisirati kolo: Po vsaki vožnji očistiti vse gibljive dele in jih podmazati, na vsake 100km pa je že potreben bolj temeljit servis. Takrat snameš tudi verigo in jo temeljito opereš v nafti – bog ne daj v bencinu! Enako storiš tudi z zobniki. Ponovno priviješ vse vijake in tako naprej in tako dalje…cel obred, bi se reklo!
Ha! Sosedje me že tako postrani gledajo, ker kolo perem 1-2x mesečno in občasno kaj “pošraufam”. Da bi upošteval prijateljev nasvet, bi kolo servisiral 25x na mesec. To bi šele bila senzacija :).
Zelo sem vesel, da bosta kmalu “kolesa šraufala” tudi Ivana in Srečko, za katera zbiramo sredstva v dobrodelni akciji (SMS “KOLESAR” na 1919)! Morda pa s Srečkom skupaj štartava na DOSu – on s kolesom na ročni pogon, jaz pa z ležečim kolesom? To bi bilo res nekaj posebnega!
Toda v kolesarju neprijaznih pogojih je tudi skrb za kolo nujna. Na fotografiji lahko vidite posledice 400km breveta, oziroma bolje rečeno vremenskih neprilik, ki so nas pestile na njem. V takih primerih so najbolj na udaru zavore gumice obroči ter celoten pogonski sklop.
Morda pa bi bilo potrebno med brevetom 4x napraviti “servis”, tako kot mi je takrat svetoval prijatelj 🙂
Med Dirko okoli Slovenije je čiščenje in mazanje verige, zobnikov ter ostalih gibljivih delov seveda nujno. Še posebej, če nas bo letos zopet preganjala Uscana Zofka in tako grozno vreme. Mogoče pa letos starodavna modrost le “ne pije vode”?